Parlament je odstranil še zadnjo oviro do oblikovanja “črne liste”

Strasbourg, 13. januar 2009

Danes je Evropski parlament opravil še zadnje dejanje za sprejem nove zakonodaje na področju pesticidov, saj je po štirih letih trajajočih pogajanjih le-te zaključil s potrditvijo novega zakonodajnega paketa.

Z volitvami v Strasbourgu so evropski poslanci potrdili sveženj meril, med drugim tudi oblikovanje evropske črne liste najbolj nevarnih pesticidov, ki jih je potrebno nadomestiti z drugimi pri proizvodnji hrane v Evropi. To pomeni, da je parlament odstranil še zadnjo oviro za oblikovanje postopka avtorizacije novih pesticidov.

Categories: Aktualno

Vse več pesticidov v naši hrani

Najvišji odstotek ostankov pesticidov v hrani doslej

Sadje, zelenjava in žita v prodaji v državah Evropske unije vsebujejo po podatkih uradnega poročila, ki bo objavljen konec tega meseca, rekordne količine ostankov pesticidov. Skoraj polovica analiziranih vzorcev sadja, zelenjave in žit je obremenjena z ostanki pesticidov, kar nadaljuje konstantno rast zadnjih 5 let. Ostanki petih pesticidov, ki so najpogosteje najdeni v prehranjevalni verigi so prepoznani kot rakotvorni, mutageni ali povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema.

Categories: Aktualno

ZANIMIVO BRANJE

Knjige
Categories: Zanimivo branje

Zdravi recepti

S preprostimi ukrepi se lahko izognemo mnogim strupenim kemikalijam, ki bi se sicer znašli na naših krožnikih.

Jejmo sezonsko

Uživajmo sezonsko zelenjavo in sadje, saj vsebuje takrat več vitaminov in mineralov, hkrati pa je manj obremenjena s škodljivimi pesticidi. Če je le mogoče, jejmo ekološko pridelano hrano. Če imamo možnost, pridelajmo sadje in zelenjavo sami in se pri gojenju izogibamo uporabi pesticidov ter sintetičnih gnojil.

Hkrati pa je priporočljivo, da jemo čim bolj lokalno pridelano zelenjavo in sadje in se držimo načela, da naj bo pot od pridelovalca do našega krožnika čim krajša. Daljše so poti, več strupenih sredstev je potrebnih za ohranjanje lepega videza zelenjave in sadja. Hkrati pa s tem tudi po nepotrebnem onesnažujemo okolje. Temu nasvetu z lahkoto sledimo spomladi in poleti, ko je povsod dovolj zelenjave in sadja na vrtu in tržnicah in je lažje kupovati lokalno pridelane pridelke. Kako pa pozimi? Takrat kupujmo pri lokalnih kmetovalcih, ki imajo tople grede, ali jeseni pravilno shranimo pridelek, da bo zdržal čim dlje čez zimo.

Izogibajmo se limoninim in pomarančnim lupinicam

Če ne uporabljamo ekološko pridelanih limon in pomaranč, se pri kuhanju in peki raje izogibajmo uporabi njihovih lupinic, saj se v njih nahaja najvišja koncentracija ostankov pesticidov. Glede na pot, ki so jo morale prepotovati, vsebujejo velike količine strupenih kemikalij, da so zdržale tako dolgo pot.

Categories: Kulinarika

KULINARIKA

Zdrava, pravilno izbrana in pripravljena hrana je poleg zdravega načina življenja ključnega pomena za naše zdravje. Na našem krožniku pa se pogosto znajdejo tudi snovi, ki v našo prehrano ne sodijo, kot so ostanki pesticidov, konzervansi, ojačevalci okusov, razni aditivi in druga odkritja »moderne znanosti«.

Ker pa so te snovi skrite v živilih in vodi in takoj ne vidimo posledic na svojem zdravju, se njihove prisotnosti in nevarnosti pogosto niti ne zavedamo. Kar je na videz lepo, pa na žalost ni vedno tudi zdravo! Daljša izpostavljenost tem kemikalijam lahko namreč škodljivo vpliva na zdravje in povzroča razne bolezni in deformacije, od raka do hormonskih motenj. Posledice se lahko razkrijejo šele čez leta! Zato previdnost ne bo odveč.

Pobrskajte po naših nasvetih in receptih in poskrbite za zdravo in čim bolj naravno, ekološko pridelano prehrano, ki ne bo obremenjena s strupi.

Zdravi recepti
Categories: Kulinarika

Blagovne znamke

Certifikati naravne kozmetike

Kljub vsem “črnogledim” podatkom o kozmetiki, ki je trenutno na trgu in se uporablja v velikih količinah, pa se ni potrebno popolnoma predati malodušju in upati na srečo, da zaradi izpostavljenosti kemikalijam v kozmetičnih preparatih ne bomo zboleli.

VZEMIMO SVOJO NEGO V SVOJE ROKE IN IZBIRAJMO (BOLJ) NARAVNE IZDELKE.

Pri izbiri takšne kozmetike moramo paziti na certifikate, ki jih takšna kozmetika ima in s čimer proizvajalci dokazujejo, da je kozmetika resnično naravna.

vegan_logo logo

Categories: Nega

Domači recepti

Domači recepti – Ustna nega

Do svežega daha si lahko pomagamo tudi z domačim receptom. Preizkusite recept za zeliščno ustno vodo:

1 jedilna žlica posušenih evkaliptusovih listov

1 jedilna žlica posušene melise

1 jedilna žlica posušene poprove mete

1 jedilna žlica posušenega rožmarina

1 jedilna žlica posušenega timijana

Domači recepti – Nega ustnic

Za mehkejše ustnice

¼ zrele papaje

Z vilico zmečkajmo meso papaje v sočno pasto. Lase ovijemo v brisačo. Ležemo na hrbet in nanesemo večjo količino mesa papaje na ustnice in okoli ustnic. Pustimo delovati 10 do 15 minut. Speremo s toplo vodo in nanesemo balzam za ustnice. Ker vsebuje papaja encime za mehčanje kože, lahko ta tretma pozitivno vpliva na izgled kože okoli ustnic, ki je nagnjena h gubicam.

Domači recepti – Nega utrujenih oči

Računalnik, televizija in večurni delavnik utrujajo naše oči. Pomanjkanje spanja pa povzroča rdeče oči in podočnjake. Občutljivost na določeno vrsto hrane ali make-up in alergije na cvetni prah pa lahko povzročijo zabuhlost oči. Najboljši način za utrujene oči je prav gotovo dovolj počitka in ni nujno potrebe po poseganju po farmacevtskih kapljicah za oči, kadar so oči utrujene zaradi življenjskega stila.

Domači recepti – Nega las

Obloge, balzami in utrjevalci spadajo na lase in ne na lasišče. Zato je treba sestavine vedno nanašati v smeri proti konicam las. Priporočljiva je le občasna uporaba negovalnih oblog. Obloge učinkujejo na poškodovane lase le v obliki površinskega prekrivanja poškodbe – lasje dobijo lesk in volumen, poškodba las pa je prekrita le začasno. Mnogo bolj učinkovita kot kakršnakoli obloga je nega, ki preprečuje, da bi se lasje sploh lahko poškodovali. Poleg aktivnih učinkovin za umivanje las jim škodi preveč sonca, soli in klora. Tem škodljivim vplivom pa se lahko brez težav in učinkovito zoperstavimo.

Domači recepti – Nega rok in nohtov

Za lepe roke se potrudimo, da jih izpostavljamo čim manj različnim kemikalijam. Voda, milo in čistilna sredstva izsušijo kožo na rokah, zaradi tega je priporočljivo nositi zaščitne rokavice med opravljanjem gospodinjskih opravil. V nadaljevanju navajamo nekaj receptov za lepe roke in nohte.

Naravni peeling

Doma si lahko pripravimo naravni peeling enostavno iz morske soli in olivnega olja.

Za peeling potrebujemo:

1 dl morske soli

1 dl olivnega olja

Obrazne maske

Tudi dobra maska lahko koži pomaga in naredi prave majhne čudeže. Ob nanosu maske na obraz se za nekaj časa sprostimo in prijetno razvajamo. Koža in duša si odpočijeta, lepotilni učinek pa je viden še nekaj ur. Pomembno je, da znamo pravilno izbrati, katero vrsto maske uporabimo.

Domači recepti – Koža in obraz

Koža je največji organ našega telesa. Varuje nas pred pritiski, udarci in številnimi povzročitelji bolezni, kot so na primer kemikalije in tujki, vročina, mraz in svetlobni dražljaji. Vzdržuje stalno telesno temperaturo, z oddajanjem vlage skrbi za hlajenje, kot zaščita pred mrazom pa delujejo številne maščobne celice. Vse, kar damo nanjo, vpije v telo. Zaradi tega pazimo, kaj dajemo nanjo. Tudi prekomerna nega kože je lahko škodljiva, saj se zaradi prekomerne nege prične dobesedno dušiti; izgublja svojo naravno sposobnost prilagajanja in obnavljanja.

Doma pripravljena kozmetika

Tudi v domači kuhinji si lahko pripravimo z nekaj znanja in malo potrpežljivosti učinkovite preparate. Kaj kmalu bomo ugotovili, da lahko narava dela čudeže.

Pri pripravi domačih pripravkov uporabljajmo le ekološko pridelane sestavine in še posebej pazimo na popolno čistočo, saj se lahko v sestavinah zelo hitro razvijejo različne klice. Zaradi tega se tudi doma ne moremo povsem odpovedati uporabi konzervansov. Pred njihovo pripravo se moramo seznaniti z nekaterimi pravili pripravljanja kozmetike doma. Zavedati se moramo namreč dejstva, da je njihov rok uporabe zelo kratek, zato je najbolje, da pripravke pripravljamo sproti.

Categories: Nega

Kemikalije v kozmetiki

Parabeni

Trenutno »vroča« tema je škodljivost parabenov. Parabeni so skupina kemikalij, ki se v velikih količinah uporabljajo kot konzervansi v kozmeticni in farmacevtski industriji.

Odpovejte se lakiranju nohtov na rokah

Nekaj splošnih nasvetov za nakup in uporabo kozmetike:

1. Uporabite nasvete o tem, kaj ne kupiti (What Not To Buy list), če se želite izogniti problematičnim sestavinam, med katerimi so živo srebro, svinec in placenta ter izdelkov, ki jih vsebujejo.

Preverite varnost kozmetike, ki jo uporabljate!

Kemikalijam smo izpostavljeni tudi ob uporabi kozmetičnih izdelkov. Raziskave ugotavljajo, da povprečen človek dnevno uporabi 9 izdelkov za nego in je tako izpostavljen 126 različnim kemikalijam, ki jih vsebujejo kozmetični izdelki (Vir: revija Zdravje, letnik 30, 2008, št. 335, str. 53).

Izredno izčrpen portal je Skin Deep (v angleščini), ki vsebuje informacije ter ocene varnosti 27.205 kozmetičnih izdelkov, 7.088 sestavin kozmetičnih izdelkov, 1.657 znamk kozmetičnih izdelkov ter 1.025 podjetij, ki proizvajajo različne kozmetične izdelke po vsem svetu.

Categories: Nega

Nega

Lepotni ideal je oseba skladne postave in mladostnega videza z obrazom brez vidnejših gub, nogami brez celulita in odvečnih dlačic, brezhibno naličen in oblečen po zadnjih modnih trendih.

Z željo ugajati sebi in drugim povprečen človek dnevno uporabi 9 kozmetičnih izdelkov za nego in je tako izpostavljen 126 različnim kemikalijam, ki jih le-ti vsebujejo. Ob tem je veliko teh kemikalij škodljivih za zdravje, če smo jim izpostavljeni dnevno in na dolgi rok. Še posebej so občutljivi nerojeni otroci, ki so kemikalijam izpostavljeni preko mater ter otroci v rosnih letih svojega življenja. O tej problematiki lahko v zadnjem času veliko preberemo, še posebej zaradi sprejemanja nove direktive Evropske unije na področju kemikalij, imenovane REACH.

Ker pa je skrb za telo ena osnovnih človekovih potreb, se seveda uporabi kozmetičnih izdelkov ne moremo odpovedati. Lahko pa jo omejimo ali posežemo po naravnejših blagovnih znamkah. Seveda si lahko nekatere preparate pripravimo kar v domači kuhinji.

Preberite etiketo vaše kozmetike, preverite (ne)varnost sestavin in vzemite vašo lepoto v svoje roke!

Kemikalije v kozmetiki
Domači recepti
Blagovne znamke
Certifikati naravne kozmetike

Kljub vsem “črnogledim” podatkom o kozmetiki, ki je trenutno na trgu in se uporablja v velikih količinah, pa se ni potrebno popolnoma predati malodušju in upati na srečo, da zaradi izpostavljenosti kemikalijam v kozmetičnih preparatih ne bomo zboleli.

VZEMIMO SVOJO NEGO V SVOJE ROKE IN IZBIRAJMO (BOLJ) NARAVNE IZDELKE.

Pri izbiri takšne kozmetike moramo paziti na certifikate, ki jih takšna kozmetika ima in s čimer proizvajalci dokazujejo, da je kozmetika resnično naravna.

Categories: Nega

Shranjevanje pridelka

Najbolje je, če pridelke oberemo šele, ko jih želimo pojesti. Pogosto pa imamo naenkrat preveč pridelka, ki je v nevarnosti, da bi postal preveč zrel in tako pobranih pridelkov ne moremo vedno pojesti takoj. V tem primeru upoštevamo pravilne metode shranjevanja in tako upočasnimo neizogibno slabšanje kakovosti pobranih pridelkov. Če pa je pridelek res obilen, obstaja tudi nekaj učinkovitih metod za dolgotrajno shranjevanje.

Zaustavljanje propadanja

Ko smo zelenjavo obrali, začne njena kakovost padati, saj je odrezana od svojega vira hrane in vode in mora zaradi tega začeti uporabljati svoje lastne zaloge. Listi pričnejo veneti, zelenjava izgubi hrustljavost, različni mikroorganizmi pa povzorčijo gnitje rastlinskega tkiva. Proces propadanja lahko upočasnimo z nekaj preprostimi postopki.

  • Preglejmo, ali so pridelki poškodovani. Poškodovane pridelke odstranimo, saj se mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, na poškodovanih mestih hitro pomnožijo in se lahko razširijo tudi na nepoškodovane pridelke.
  • Pridelek ohladimo. Pobran pridelek hranimo pri nizki temperaturi, saj toplota pospešuje gnitje pridelka. Najbolje je, če pridelke obiramo zgodaj zjutraj, ko je še hladno in ker v tem času drži v sebi vlago, nabrano čez noč. Pobran pridelek shranimo v hladnem, temnem prostoru in hranimo čimbolj razprostrto ter ne zlagamo na kup.
  • Omejimo izgubo vode. Ko smo zelenjavo obrali, poskrbimo za čim manjše izgubljanje blage. Še posebej so hitreje prizadete mehke listnate vrtnine, kot sta špinača in zelena solata. Izgubo vode pospešuje vročina, zato je najbolje, če ranljive vrtnine hitro ohladimo. Listnate rastline poškropimo s svežo hladno vodo, da bi tako znova pridobile vlago in se ohladile. Vodo poškropimo nežno, da ne poškodujemo listov. Po ohladitvi vrtnino stresemo ali osušimo odvečno vodo in jo postavimo na hladen prostor. Beluše zavijemo v vlažno kuhinjsko krpo in shranimo v hladilniku.
  • Shranjevanje v hladilniku je primerno za številne vrtnine. Kljub temu paradižnika nikoli ne shranjujmo v hladilniku, saj s tem uničimo njegov okus. Hranimo ga raje v hladnem prostoru ali shrambi. Buče, papriko in kumare hranimo v hladilniku pri temperaturi 3-4ºC dva do tri dni. Previdni moramo biti, da pridelki ne zmrznejo. Pridelke pogosto preverjajmo, saj lahko visoka vlaga spodbudi plesen in gnitje.
  • Korenovke je najbolje pustiti v zemlji, dokler jih ne potrebujemo. Če pa jih moramo pobrati prej, jim zemlje ki se drži korenin ne speremo, dokler jih ne bomo uporabili. Zemlja namreč predstavlja zaščito pred izsušitvijo in nagubanjem.

Vir: Popoln zelenjavni vrt (Marshall Bradley in Courtier)

Dolgotrajno shranjevanje

Vsekakor je bolje uživati čim bolj svežo zelenjavo in sadje, saj takrat vsebuje največ vitaminov in mineralov. Čim dlje časa zelenjava ali sadje stoji, tem manj vitaminov in mineralov vsebuje. Vendar si moramo v zimskih mesecih pomagati prav z ozimnicami. Določeno zelenjavo in sadje lahko zelo dobro skladiščimo, tako da bomo tudi pozimi uživali svežo in okusno. Nekateri pridelki zahtevajo le malo truda za pripravo, da ostanejo v dobrem stanju več tednov, tudi pozimi. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov, kako lahko ohranimo pridelano zelenjavo čez zimo svežo tudi brez kemije. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da morajo biti pridelki, ki jih bomo shranjevali, zdravi in nepoškodovani.

Korenovke

Korenovke (korenje, rdeča pesa, koleraba, repa, pastinak, zelena, črni koren, por) shranjujmo pozimi v hladnem prostoru, v kleteh, garažah, lopah, ki ne zamrzujejo, v zabojih s plastmi vlažne zemlje ali peska. Najbolj primerni so leseni zaboji, ustrezne pa so tudi kartonaste škatle. Poru pred shranjevanjem odstranimo korenine in temnozelene vrhove listov. Korenovk ne shranjujemo poleg zelenjave z močnim vonjem, kot je na primer čebula, saj se navzamejo njenega okusa.

Za shranjevanje korenja je zelo primerna tudi žagovina. Jeseni zrelo korenje izpulimo, odstranimo zelenje. V zaboj ali vrečo nasipamo približno 5 centimetrov debelo plast suhe žagovine. Nanjo naložimo enega poleg drugega korenčke tako, da se med seboj ne dotikajo. Nato nasipamo novo plast žagovine in ponovno naložimo korenje. Postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo posode. Zgornja plast naj bo plast žagovine. Zaboje oziroma vreče s korenjem shranimo v hladnem, temnem prostoru. Tako shranjeno korenje se lahko obdrži tudi več mesecev.

Korenovke pa lahko učinkovito shranimo tudi v zasipnicah, še posebej če moramo shraniti veliko korenovk. Zasipnico zgradimo v neogrevani kleti ali garaži ali pa na zaščitenem mestu na prostem. Začnemo s 15 cm debelo plastjo lahke prsti, peska ali slame, nato na njej zgradimo urejeno skladovnico iz korenovk. Robovi naj se nagibajo, da tvorijo koničast kup visok okoli 75 cm in z enakim premerom. Kup pokrijemo z debelo plastjo slame in nato dodamo še eno 15 cm debelo plast rahlo vlažne zemlje ali peska in jo gladko potolčemo s hrbtno stranjo lopate. Na koncu na vrh kupa v prst dodamo še malo slame za prezračevanje. Korenovke morajo biti hladne, preden jih začnemo kopičiti, zato z gradnjo zasipnice počakajmo do zgodnje zime. Korenovke jemljemo ven ob strani zasipnice, ki jo nato znova zakrijemo.

Zelena solata

Tudi če nimamo tople grede, lahko zeleno solato ohranimo svežo precejšen del zime. Zelo dobro se obnese radič, ki ga presadimo v plastične ali lesene posode do polovice napolnjene z rahlo vlažno zemljo. Jeseni s koreninami vred izpulimo štruce zelene solate. Korenine malo skrajšamo, tako da odrežemo spodnji del s škarjami. Nato štruce zavijemo v časopisni papir, če jih bomo hranili na zelo mrzlem mestu. S tem zavarujemo solato pred mrazom in izgubo vlage. Nato štruce posadimo eno poleg druge v posode. Posode shranimo v hladnem, temnem prostoru. Solata bo ostala dolgo sveža, le zunanji listi bodo malo oveli in sčasoma postali gnili. Ko jih odstranimo, pa pridemo do sveže, zdrave solate.

Krompir

Preden krompir shranimo v velike papirnate vreče, ga dobro posušimo in odstranimo vse poškodovane plodove. Plastične vreče niso primerne za uporabo, saj spodbujajo gnitje. Krompir poberimo na suh dan, tako da ga lahko nekaj ur pustimo na površini, da se posuši, preden ga spravimo v vreče. Vrh polne vreče zaprimo in jih shranimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. Če je krompir izpostavljen svetlobi, gomolji začnejo zeleneti in proizvajajo strupene, grenke alkaloide.

Zelje

Lesene police v hladni temni lopi ali kleti omogočajo zelenjavi dober dotok zraka okoli zelenjave, kar preprečuje gnitje. Zrelo jesensko zelje položimo na police. Pozorni moramo biti, saj včasih začnejo gniti na spodnji strani, kjer se dotikajo police. Tej težavi se izognemo, če jih obesimo v mreže ali star najlon.

Buče

Lesene police v hladni temni lopi ali kleti omogočajo zelenjavi dober dotok zraka okoli zelenjave, kar preprečuje gnitje. Orjaške buče in bučke položimo na police. Pozorni moramo biti, saj včasih začnejo gniti na spodnji strani, kjer se dotikajo police. Tej težavi se izognemo, če jih obesimo v mreže ali star najlon.

Čebula

Pri čebuli, ki jo shranjujemo čez zimo, počakamo, da listje porumeni in se povesi. Takrat jo previdno potegnemo iz zemlje in pustimo, da se pred skladiščenjem temeljito osuši.

Pri skladiščenju pazimo, da je čebula popolnoma osušena in shranjena pri pravi temperaturi.

Suho čebulo z ostanki stebel in listja spletemo v tradicionalne kite in jih nato obesimo na zračno mesto v hladnem prostoru z nizko stopnjo vlage. Lahko pa stebla porežemo in čebule damo v mrežaste vreče, ki jih med vsako čebulo zavozljamo ali jih v enem sloju razprostremo po lesenih gajbicah.

Česen

Če česen poberemo prezgodaj, se lahko pojavi gnitje shranjenih strokov. Zaradi tega je pomembno, da počakamo, da odmre nekaj listja, preden začnemo pobirati česen. Ko glavice sušimo, jih razprostremo v enem sloju. Sušenje traja navadno od 1 do 4 tednov. Ko je česen popolnoma osušen, porežemo listnate konice, da so dolge okoli 12 mm. Če opazimo znake vlage, se glavice še niso posušile v celoti. Tudi korenine prirežemo na dolžino 12,5 mm. Zemljo glavic odstranimo z nežno ščetko. Česen shranimo v košarah, jutastih ali mrežastih vrečah v temnem in suhem prostoru temperaturi od 0 do 4,5ºC in pri nizki temperaturi. Izogibamo se temperaturam od 5,5 do 11ºC, da glavice ne začno kliti.

Suhi česen pa lahko tudi spletemo v tradicionalne kite z ostanki stebel in listja in jih nato obesimo na zračno mesto v hladnem prostoru z nizko stopnjo vlage.

Fižol

Za dalj časa lahko shranimo posušena fižolova zrna. Stroke fižola oberemo in posušimo. Ko so posušeni, izluščimo iz strokov zrna. Preden posušena zrna shranimo, naredimo preizkus, ali so zares posušena. Nekaj posušenih zrn damo v zaprt steklen kozarec in jih pustimo en dan. Če se v kozarcu nabere vlaga, zrna še niso posušena. Posušena zrna hranimo v nepredušno zaprtih kozarcih v hladnem in suhem prostoru.

Hren

Izkopane korenine nekaj dni pustimo, da se osušijo. Nato jih shranimo v hladilnik ali v primerno klet; korenine naribamo ali zmeljemo po potrebi.

Vir: Popoln zelenjavni vrt (Marshall Bradley in Courtier)

Categories: Vrt