Brez pesticidov

Prevrelka – tekoče gnojilo

Tako živalska kot rastlinska gnoji­la lahko damo v vodo in jih kot te­koča gnojila uporabljamo neposredno za zalivanje rastlin. To gnojenje s prevrelko je priporočljivo vedno tedaj, kadar želimo pri rastlinah doseči rast­ni sunek. Rastlinam, ki črpajo obilo hranilnih snovi, kot so na primer kapusnice in paradižnik, pridejo taki posebni odmerki med rastno dobo ze­lo prav. Prevrelka na splošno vsebuje dušik in kalij. Uporabljati jo moramo torej zelo previdno, da preprečimo ožig in pretegnjeno rast. Zredčenjem pa si zlahka pripravimo tudi blažje raztopine prevrelk.

Dobro premišljena pisana mešanica

Na gredi z mešanimi posevki uspevajo hkrati rastline, ki zorijo raz­lično in jih ob različnih časih tudi spravljamo. Imajo pa različne zahteve po hranilnih snoveh, kajti po gredah ne ločimo več močno, srednje in blago izčrpavajočih rastlin. Grmaste širokolistne rastline rastejo zraven visokih oblik, ki silijo bodisi v višino ali globino. Vrtnine s plitkim korenin-jem se izmenjujejo s takšnimi, ki po­ganjajo globoke korenine.

V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki, ki smo jih zbrali med letom. Pri tem nastajajo nove hranilne snovi, ki naj »prehranjujejo« vrtno prst. V kompostnem kupu potekajo podobni preobrazbeni procesi kot v talni humusni plasti. Organske snovi se zdrobijo, njihove strukture se razk­lenejo. Začnejo se velikanski preo­brazbeni procesi. Materija potuje sko­zi telesa milijard drobnih živih bitij. Pri tem prevzame njihove oblike in spreminja sestavo svojih snovi. V tleh kot v kompostu nastaja nova prst. V obeh primerih so na delu predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali, zlati skakači, in posebej dežev­niki. Potek tega gomazečega skupinskega dela imenujemo trohnenje.

Razkroj organske gmote na kompost­nem kupu torej ni gnitje. Zato tam tudi ni nobenih gnusnih razkrojnih pojavov, nobenega neprijetnega vonja in nobenih muh.