Izročilna pogodba je pogodba, s katero lahko posameznik že za časa življenja izroči in razdeli svoje sedanje premoženje med potomce. Za njeno veljavnost je praviloma potrebno soglasje vseh potomcev, ki bi bili po zakonu poklicani k dedovanju po izročitelju, sklenjena pa mora biti v obliki notarskega zapisa.
Takšna pogodba omogoča, da se določena premoženjska vprašanja uredijo še za življenja izročitelja. Vendar je pomembno razumeti, da lahko soglasje posameznih družinskih članov, vsebina pogodbe in morebitne pridržane pravice izročitelja bistveno vplivajo na njene pravne posledice.
Kaj je izročilna pogodba in komu je namenjena?
Izročilna pogodba je namenjena predvsem primerom, ko želi posameznik še za življenja urediti prenos in razdelitev svojega premoženja med potomce, namesto da bi se o vsem odločalo šele po njegovi smrti.
Pogost primer je starš, ki ima v lasti družinsko hišo, zemljišča ali drugo pomembnejše premoženje in želi že vnaprej določiti, kaj bo pripadlo posameznemu potomcu.
Predstavljajmo si starša z dvema otrokoma. Eden živi v družinski hiši in skrbi zanjo, drugi pa živi drugje. Starš želi hišo izročiti prvemu otroku, drugemu pa nameniti drugo premoženje. Z izročilno pogodbo je mogoče takšno razdelitev pravno urediti, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Zakaj se družine odločajo za izročilno pogodbo?
Najpogostejši razlog je želja, da bi bila razdelitev premoženja jasno določena že pred smrtjo izročitelja.
Izročilna pogodba je lahko posebej smiselna, kadar:
- želi starš določeno nepremičnino prenesti na potomca, ki jo že uporablja ali zanjo skrbi,
- želi družina pravočasno urediti razdelitev več nepremičnin ali drugih vrednejših stvari,
- želi izročitelj ob prenosu premoženja zase ohraniti določene pravice,
- želijo družinski člani zmanjšati tveganje poznejših nesoglasij glede izročenega premoženja.
Vendar izročilna pogodba ni zgolj način, kako nepremičnino prepisati na otroka. Gre za pravni dogovor s posledicami za izročitelja, prejemnike premoženja in druge osebe, katerih dedne pravice so lahko povezane z izročitvijo.
Zato je treba pred njeno sklenitvijo razjasniti ne samo, kdo bo premoženje prejel, temveč tudi, kdo mora s takšno razdelitvijo soglašati in kakšen bo položaj družinskih članov, ki premoženja ne prejmejo.
Kdo mora soglašati z izročilno pogodbo?
Z izročilno pogodbo morajo soglašati vsi izročiteljevi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani k dedovanju po njem. Soglasje lahko podajo ob sklenitvi pogodbe ali naknadno v zakonsko predpisani obliki.
To pomeni, da izročitelj praviloma ne more doseči vseh predvidenih dednopravnih učinkov izročilne pogodbe zgolj z dogovorom z enim otrokom, če ima tudi druge potomce, katerih soglasje je potrebno.
Kaj če eden od otrok ne soglaša z izročilno pogodbo?
Če eden od potomcev, katerega soglasje je potrebno, tega ne poda, pogodba zaradi tega ni nujno v celoti brez pravnih učinkov.
Vendar nastopi pomembna posledica: premoženje, ki je bilo izročeno drugim potomcem, se po izročiteljevi smrti pri dednopravni presoji obravnava kot darilo.
To lahko vpliva na vprašanja vračunavanja daril v dedni delež in uveljavljanja nujnega deleža.
Primer: starš želi družinsko hišo izročiti sinu, hči pa s takšno razdelitvijo ne soglaša. Čeprav je prenos premoženja lahko izveden, ni mogoče samodejno sklepati, da je s tem dokončno urejen tudi hčerin dednopravni položaj.
Prav zato je pomembno, da se posledice morebitnega nesoglasja preverijo pred podpisom pogodbe.
Ali mora z izročilno pogodbo soglašati tudi zakonec?
Položaj zakonca je nekoliko drugačen.
Za veljavnost izročitve in razdelitve premoženja soglasje izročiteljevega zakonca ni potrebno na enak način kot soglasje potomcev. Vendar lahko odsotnost zakončevega soglasja vpliva na njegove pravice do nujnega deleža.
Če zakonec ni upoštevan pri izročitvi oziroma z njo ne soglaša, je zato treba posebej preveriti, kakšne dednopravne posledice lahko nastanejo po izročiteljevi smrti.
Poleg tega je treba razlikovati med premoženjem, ki je izročiteljeva last, in premoženjem, na katerem ima zakonec lastninske pravice. Izročilna pogodba sama po sebi ne omogoča prenosa premoženja, ki ni izročiteljevo.
Pred pripravo pogodbe je zato smiselno preveriti družinska razmerja, lastništvo premoženja in položaj vseh oseb, katerih pravice bi lahko bile prizadete.
Kaj lahko prenesete z izročilno pogodbo?
Z izročilno pogodbo lahko izročitelj med potomce razdeli svoje sedanje premoženje ali njegov del. Predmet izročitve so lahko nepremičnine, zemljišča, druge premoženjske pravice in stvari, ki pripadajo izročitelju. Pogodba pa ne more veljavno zajemati premoženja, ki ga bo izročitelj šele pridobil po njeni sklenitvi.
V praksi se izročilna pogodba pogosto uporablja za prenos družinske hiše, stanovanja, kmetijskih zemljišč ali drugega vrednejšega premoženja.
Pri tem ni nujno, da vsi potomci prejmejo enako premoženje. Pomembno pa je, da so izpolnjeni pogoji za izročitev in da sodelujoči razumejo dogovorjeno razdelitev ter njene posledice.
Ali lahko izročitelj po prenosu še naprej živi v hiši?
Da. Izročitelj si lahko ob sklenitvi pogodbe pridrži določene pravice, čeprav lastništvo nepremičnine prenese na potomca.
Med možnimi ureditvami so na primer:
- Pravica dosmrtnega bivanja: izročitelj si zagotovi pravico, da v nepremičnini prebiva tudi po prenosu lastništva.
- Užitek: izročitelj si lahko pridrži pravico uporabe nepremičnine in uživanja njenih koristi v dogovorjenem oziroma zakonsko določenem obsegu.
- Dosmrtna renta ali druge dajatve: pogodba lahko določa, da prejemnik premoženja izročitelju zagotavlja določene koristi ali izpolnjuje dogovorjene obveznosti.
Pomembno je, da so te pravice v pogodbi natančno opredeljene in, kadar je to potrebno za njihovo stvarnopravno učinkovanje, ustrezno vpisane v zemljiško knjigo.
Prenos lastništva namreč še ne pomeni nujno, da se mora izročitelj odpovedati tudi uporabi svojega dotedanjega doma.
Zakaj je pomembno natančno določiti predmet izročitve?
Pri nepremičninah je treba preveriti zemljiškoknjižno stanje, morebitne solastniške deleže in obstoječe obremenitve.
Če želi izročitelj prenesti hišo, mora biti jasno, katera nepremičnina oziroma lastninski delež je predmet pogodbe. Prav tako je treba določiti, katere pravice ostanejo izročitelju in katere obveznosti prevzame prejemnik.
Nejasnosti glede teh vprašanj lahko povzročijo težave pri izvrševanju pogodbe ali poznejše spore med družinskimi člani.
Zato je pri izročitvi nepremičnin pomembno, da pogodba ne ureja samo vprašanja »kdo postane lastnik«, temveč tudi »katere pravice in obveznosti ostanejo po prenosu«.
Kako izročilna pogodba vpliva na dedovanje in nujni delež?
Če je izročilna pogodba veljavno sklenjena in so z izročitvijo soglašali vsi potomci, katerih soglasje zahteva zakon, izročeno premoženje praviloma ne spada v zapuščino po izročiteljevi smrti in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.
To je ena najpomembnejših značilnosti izročilne pogodbe. Premoženje je namreč razdeljeno že za življenja izročitelja, zato se ob poznejšem dedovanju praviloma ne deli ponovno.
Vendar je treba upoštevati, da lahko na dednopravne posledice vplivajo tudi položaj zakonca, morebitno manjkajoče soglasje potomcev in vsebina same pogodbe.
Ali lahko dedič kljub izročilni pogodbi zahteva nujni delež?
Odgovor je odvisen predvsem od tega, ali so bili izpolnjeni pogoji za dednopravne učinke izročitve.
Če potomec, katerega soglasje je potrebno, z izročitvijo ni soglašal, se premoženje, izročeno drugim potomcem, po izročiteljevi smrti obravnava kot darilo. To lahko vpliva na izračun dednih deležev in uveljavljanje nujnega deleža.
Posebej je treba upoštevati tudi položaj izročiteljevega zakonca. Če zakonec ni soglašal z izročitvijo oziroma pri njej ni bil ustrezno upoštevan, lahko njegove pravice do nujnega deleža ostanejo varovane.
Zato trditev, da z izročilno pogodbo nujni dediči v nobenem primeru ne morejo več ničesar zahtevati, ni pravilna.
Kaj ostane predmet dedovanja po smrti izročitelja?
Če izročitelj z izročilno pogodbo razdeli samo del svojega premoženja, preostalo premoženje po njegovi smrti praviloma ostane predmet dedovanja.
Enako velja za premoženje, ki ga pridobi šele po sklenitvi izročilne pogodbe in je ob njegovi smrti še del njegovega premoženja.
Primer: starš z izročilno pogodbo prenese družinsko hišo na potomca, zase pa obdrži prihranke in drugo nepremičnino. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, se izročena hiša praviloma ne deli ponovno v zapuščinskem postopku, preostalo premoženje pa je lahko predmet dedovanja.
Izročilna pogodba torej ne pomeni nujno, da je z njo že urejeno dedovanje vsega premoženja. Njen učinek je odvisen od tega, kaj je bilo dejansko izročeno in kakšen pravni položaj imajo posamezni družinski člani.
Ali je mogoče izročilno pogodbo preklicati ali izpodbijati?
Izročilno pogodbo je v določenih zakonsko predvidenih primerih mogoče preklicati ali izpodbijati, vendar zgolj poznejše obžalovanje sklenjenega dogovora praviloma ni dovolj. Pomembno je, zakaj želi posameznik doseči spremembo in na kateri pravni podlagi to zahteva.
Kdaj lahko izročitelj prekliče izročitev?
Izročitelj lahko zahteva preklic izročitve, če se potomec po sklenitvi pogodbe do njega ali njegovega bližnjega obnaša tako hudo nehvaležno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.
Preklic je lahko mogoč tudi, če potomec ne izpolnjuje dogovorjene preživninske obveznosti ali ne poravna dolgov izročitelja, katerih plačilo je bilo dogovorjeno.
Pri drugih dogovorjenih obveznostih je treba presoditi okoliščine konkretnega primera. Ni namreč vsaka kršitev pogodbe samodejno razlog za njeno razveljavitev oziroma vrnitev izročenega premoženja.
Primer: starš prenese hišo na otroka, ta pa se v pogodbi zaveže, da mu bo zagotavljal določeno oskrbo. Če otrok teh obveznosti ne izpolnjuje, je treba preveriti vsebino pogodbe, naravo kršitve in možnosti, ki jih zakon daje izročitelju.
Kdaj je mogoče izpodbijati veljavnost izročilne pogodbe?
Drugačen je položaj, kadar je vprašljiva že sama veljavnost pogodbe.
Razlogi za pravno presojo so lahko na primer:
- pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki,
- obstaja utemeljen dvom o sposobnosti pogodbene stranke za veljavno sklenitev pogodbe,
- pri sklenitvi je prišlo do pravno pomembne napake volje, prevare ali nedopustne grožnje,
- vsebina pogodbe nasprotuje prisilnim predpisom.
Pri tem je treba razlikovati med ničnostjo in izpodbojnostjo, saj zanju veljajo različni pogoji, posledice in roki.
Prav tako nestrinjanje posameznega potomca z izročitvijo še ne pomeni nujno, da lahko zaradi tega uspešno zahteva razveljavitev celotne pogodbe. Kot že pojasnjeno, lahko manjkajoče soglasje vpliva predvsem na njene dednopravne učinke.
Če želite doseči preklic ali izpodbijanje izročilne pogodbe, je zato pomembno čim prej preveriti konkretno pravno podlago, dokazila in morebitne roke za uveljavljanje zahtevka.
Kako se sklene izročilna pogodba in kakšna je vloga odvetnika?
Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pred podpisom je treba določiti, katero premoženje se izroča, kdo so udeleženci, katera soglasja so potrebna in katere pravice oziroma obveznosti bodo veljale po prenosu.
Pri sklenitvi je zato smiselno ločiti pripravo pravne rešitve od njene formalne izvedbe.
Postopek običajno vključuje naslednje korake:
- Pregled premoženja: ugotovi se, katere nepremičnine, stvari ali premoženjske pravice želi izročitelj prenesti in kakšno je njihovo pravno stanje.
- Preverjanje družinskih razmerij: določi se, kateri potomci morajo soglašati z izročitvijo in kakšen je položaj zakonca.
- Dogovor o pogojih izročitve: opredeli se, kdo prejme posamezno premoženje ter katere pravice si izročitelj pridrži.
- Pravna priprava pogodbe: preverijo se dogovorjene določbe, njihove posledice in morebitna tveganja za udeležence.
- Sklenitev pri notarju: pogodba se sklene v predpisani obliki notarskega zapisa, nato pa se po potrebi uredijo še vpisi v ustrezne evidence, zlasti zemljiško knjigo.
Zakaj je pred podpisom smiseln posvet z odvetnikom?
Notarski zapis zagotavlja predpisano obliko pogodbe, vendar je za posameznega udeleženca pomembno tudi, ali dogovorjena vsebina ustrezno varuje njegove interese.
Izročitelj mora na primer razumeti, kakšne pravice bo po prenosu še imel na nepremičnini. Potomec, ki premoženje prejema, mora vedeti, katere obveznosti prevzema. Drugi potomci pa morajo razumeti posledice svojega soglasja.
Pri Odvetnici Šibila lahko pred sklenitvijo izročilne pogodbe pridobite pravno pomoč pri pregledu premoženjskega in družinskega položaja, oblikovanju pogodbenih določil ter presoji posledic predlagane razdelitve.
Takšen pregled je posebej smiseln, kadar gre za vrednejšo nepremičnino, več potomcev, pridržane pravice izročitelja ali že obstoječa nesoglasja v družini.
Cilj pravne priprave ni samo skleniti veljavno pogodbo, temveč čim bolj jasno urediti razmerja, ki bodo veljala tudi po prenosu premoženja.
Kaj preveriti pred podpisom izročilne pogodbe?
Pred podpisom izročilne pogodbe je pomembno preveriti predvsem, ali vsi udeleženci razumejo, katero premoženje se prenaša, kakšne pravice ohranijo in kako bo pogodba vplivala na poznejše dedovanje.
Posebno pozornost namenite naslednjim vprašanjem:
- Ali so pravilno ugotovljeni vsi potomci, katerih soglasje je potrebno?
- Ali je jasno določeno, katero premoženje se izroča in komu?
- Ali so ustrezno urejene pravice izročitelja do bivanja, uporabe ali drugih dogovorjenih koristi?
- Ali so prejemniki seznanjeni z obveznostmi, ki jih prevzemajo?
- Ali so preverjene posledice pogodbe za zakonca, druge potomce in morebitne nujne dediče?
Če je katero od teh vprašanj odprto, ga je smiselno razjasniti pred sklenitvijo notarskega zapisa, ne šele po prenosu premoženja.
Pred sklenitvijo izročilne pogodbe se posvetujte z Odvetnico Šibila
Izročilna pogodba lahko dolgoročno vpliva na lastništvo družinskega premoženja in odnose med potomci. Zato pomembnih pogodbenih določil ni priporočljivo sprejemati brez razumevanja njihovih pravnih posledic.
Pri Odvetnici Šibila lahko pridobite pravno pomoč pri preverjanju pogojev za izročitev, oblikovanju dogovora in zaščiti svojih interesov pred podpisom pogodbe.
Dogovorite se za prvi pravni posvet z Odvetnico Šibila in preverite, ali je predlagana izročilna pogodba ustrezna za vaš konkretni družinski in premoženjski položaj.
ostali članki v kategoriji pravo