Kuhinjski odtok se nam zlepa ne bo zamašil, če vanj ne bomo metali ostankov hrane in drugih odpadkov.

Sodobnega gospodinjstva si danes ne moremo več predstavljati brez hladilnika in zamrzovalnika. Toda zmotno je mišljenje, da lahko vanju v nedogled samo spravljamo živila. Treba ju je tudi redno čistiti. S tem prihranimo energijo in se zavarujemo pred okužbami. Hladilnik, kjer je povprečna temperatura med +2 in +6 stopinj Celzija, nam ohranja živila za daljšo dobo. Ker pa nanje včasih pozabimo, vedimo, da se tudi hrana v hladilniku lahko pokvari.

Štedilnike in pečice pri kuhi in peki mimogrede umažemo.

Pred malo več kot pol stoletja je bilo milo edino umivalno, pralno in čistilno sredstvo, (edina kemikalija), ki ga je človeštvo izdelovalo in uporabljalo. Ker ne prizadene življenja v rekah, jezerih in morjih, je odpadna voda po takšnem pranju posode in perila nenevarna snov. Odkar uporabljamo pomivalne detergente, pralne praške, mehčalce za perilo, peneče kopeli, šampone itd., se stanje iz dneva v dan poslabšuje. Zato je danes le še okoli 5 odstotkov odpadne vode v gospodinjstvih čiste.

Prah je naša vsakdanja nadloga. Kako zelo prašen pa je prostor, opazimo navadno šele tedaj, ko posije sonce v naše stanovanje. Nekateri ljudje, predvsem astmatiki, pa so nanj še posebej občutljivi. V stanovanju bo več prahu, če imamo v njem preproge, volnene ali sintetične talne obloge od stene do stene, zavese, oblazinjeno pohištvo itd. in če tega redno ne čistimo. Pri čiščenju pohištva moramo vedeti, ali je lakirano ali ne.

Vse preproge in tudi oblazinjeno pohištvo, pa naj še tako pazimo, se prej ali slej umažejo. Na njih se nabirajo prah, drobci hrane, umazanija s ceste itd.

Če se nam posreči, da ohranimo čista tla, bo vse stanovanje bolj čisto, pa tudi vzdrževali ga bomo lažje, saj se nesnaga ne bo raznašala po njem.

Preden pričnemo s čiščenjem, zmeraj kritično poglejmo, ali je okna sploh že potrebno umiti, kajti pri današnjem onesnaženem zraka so tako hitro umazana, da bi jih morali čistiti kar vsak teden.