Vrste namakalnih sistemov

Glede na vedno večja sušna obdobja, ki se iz desetletja v desetletje, tudi v naših krajih vse bolj opazno in intenzivno pojavljajo tudi v Sloveniji, je razumljivo, da se vedno več ljudi zanima za namakalne sisteme. Zato smo spodaj pripravili pregled namakalnih sistemov, z namenom, da si interesenti na hitro pogledate kakšne vrste namakalnih sistemov, za katere situacije in površine, sploh obstajajo.

Več: Mojstri za namakalne sisteme

Osnovne vrste namakalnih sistemov so:

  • avtomatski namakalni sistemi
  • kapljični namakalni sistemi
  • namakanje z razpršilci
  • rolomati
  • sistemi za namakanje zelenic in vrtnih površin
  • namakalni sistemi za lončnice
  • oroševanje proti pozebi
  • fertigacija

Dodatna oprema, ki pa vas bo zanimala ob postavljanju kateregakoli namakalnega sistema, pa so črpalke, klasični in elektro agregati, travna in vrtna oprema ter v nekaterih primerih tudi meglilni sistemi (za oroševanje vrtnin in sadja).

avtomatski namakalni sistemiAvtomatski namakalni sistemi omogočajo namakanje raznovrstnih površin (kmetijstvo, rastlinjaki, ipd…) v času, ko ob površinah nismo prisotni. Avtomatizacija namakanja pomeni inštalacijo posebnih baterij za vsak sektor namakanja, hkrati pa avtomatski namakalni sistemi poskrbijo za to, da se sami izklopijo, ko površine zajame dež oz., ko ima zemlja dovolj vlage. Zato imajo avtomatski namakalni sistemi senzorje.

namakanje z razršilciNamakanje z razpršilci je najbolj primerno za zalivanje in namakanje ter oroševanje kmetijskih površin. Razpršilci pa lahko delujejo tako, da ves čas pršijo v isto smer ali pa razpršujejo tako, da smer pršenja spreminjajo.

rolomatRolomat je vrsta namakalnega sistema, ki se uporablja v kmetijstvu. Deluje pa tako, da se voda na kmetijske površine dodaja preko cevi, ki se preko roloja zavija nazaj v kolut. Izbira ustreznega modela rolomata je odvisna od dimenzije kmetijskih površin.

Sistemi za namakanje zelenic in vrtnih površin se delijo na kapljične namakalne sisteme in pa dvižne namakalne sisteme (ki jih poznamo iz primerov namakanja športnih igrišč in površin). Sistemi za namakanje vrtov vsebujejo črpalko, filtre vode, primarni vod in ventile za vsako gredo posebej. In kapljične cevi.

kapljični namakalni sistemiKapljični namakalni sistemi prinašajo to prednost, da prihranijo bistveno več vode od klasičnih načinov namakanja, ker vodo dodajamo rastlinam, povrtninam in sadju takrat, ko jo le te potrebujejo.

namakalni sistemi vrtne površineNamakalni sistemi za lončnice delujejo preko mikro kapilarnega sistema. Vsak lonček ima v tem primeru napeljano mikro namakalno sistem, ki skrbi za dovajanje vlage vsaki lončnici posebej.

Fertigacija se imenuje postopek, ko zraven namakanja z vodo, hkrati poskrbimo za gnojenje vrtnin.namakalni sistemi vrtne površine fertigacija

 

Categories: Aktualno, Dom, Vrt, Zanimivo branje

Rastlinska prehrana in njene osnove

V dneh, ko ste najbolj utrujeni, je pomembno, da z napačno prehrano ne postanete še bolj utrujeni. Rastlinska prehrana je ena teh, ki so najbolj optimalna izbira v takih dneh. Če posežete po svežih rastlinskih jedeh, bo vaše telo dobilo dovolj hranilnih snovi in vaše počutje se bo izboljšalo. Rastlinska hrana je lahko zdrava tudi kot samostojna, predvsem pa je pomemben del pri vseh dietah.

Rastlinska prehrana

Je rastlinska prehrana res zdrava?

Pri vseh prehranjevalnih navadah velja, da naj bo raznolike. Enako je tudi pri jedeh z rastlinami. Tudi rastlinska prehrana mora biti raznolika, v nasprotnem primeru lahko vašemu organizmu zmanjka energije in zopet boste utrujeni. V rastlinski prehrani pričakujemo veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov. Če bomo kupovali sveže zelenje in zelenjavo, bomo to brez težav izpolnili. Poseben pomen pa dajmo beljakovinam in ogljikovim hidratom.

Katera je rastlinska prehrana z veliko beljakovin

Če z rastlinsko hrano želimo dobiti dovolj beljakovin, ki jim pravimo tudi proteini, potem priporočamo stročnice. Beljakovine ali proteini so sestavljeni iz aminokislin, od teh je 20 najbolj pogostih gradnikov beljakovin v človeškem telesu. Izmed vseh 20 aminokislin, je nekaj takih, ki jih človeško telo ne more izdelati. Tem aminokislinam pravimo esencialne aminokisline. V telo jih moramo vnesti s hrano. Rastlinska hrana, ki vsebuje velik delež različnih aminokislin, je kopriva, regrat, regačica, ter vrsta drugih superživil, ki jih lahko kupimo na trgovskih policah (1). Na primer chia semena, maca, acai ter ječmenova trava. Če želimo v telo vnesti raznolike aminokisline, je pomembno, da je hrana raznolikega izvora (2). Najbolj znana rastlinska hrana z veliko beljakovinami pa so seveda stročnice, fižol, grah, soja…

Ogljikovi hidrati v rastlinski prehrani

Žita so osnova ogljikovih hidratov v prehrani. Razlikujejo se po tem ali vsebujejo gluten ali ne. Za tiste, ki je gluten obremenjujoč, je pomembno, da se izogibajo pšenice in pire. Tudi pri ogljikovih hidratih je pomembno, da so raznoliki in pravilno kombinirani z beljakovinskimi živili.

Ob raznolikem uživanju stročnic, žit in druge hrane rastlinskega izvora, boste svojemu telesu zagotovili optimalno energijo za aktivno delovanje.

Baldrijanove tablete

Baldrijan je šopasta trajnica s koreniko, ki poleti razvije svetlo rožnate cvetove, zaradi katerih lahko baldrijan zamenjamo s priljubljeno vrtno rastlino, navadno rdečo špajko. Baldrijan lahko sami posejemo na svojem vrtu, prosto rastečega pa ga najdemo ob robovih gozdov ali na vlažnih travnatih predelih. Uporabni deli pri baldrijanu so korenike, ki jih za uporabo ponavadi posušimo in na drobno narežemo. Seveda pa se vse pogosteje poslužujemo baldrijanovih pripravkov v drugih oblikah, zelo priljubljena je baldrijanova tinktura, baldrijanove kapsule in baldrijanove tablete.

Kako jemljemo baldrijanove tablete?

Proizvajalci, ki ponujajo baldrijanove tablete, jih seveda pripravljajo pod strogim nadzorom, tako da so varna za jemanje. Baldrijanove tablete vsebujejo suhi vodnoetalni ekstrakt korenine baldrijana z eteričnimi olji in učinkovinami, ki delujejo pomirjevalno. Baldrijanove tablete blažijo napetost, nemir in  razdražljivost, ki so pogosto posledica vsakodnevnih duševnih obremenitev. Zaradi pomirjajočega Baldrijanove tableteučinka nam omogočajo tudi miren in bolj kakovosten spanec.

Pri izdelavi zeliščne tablete iz korenine baldrijana pogosto dodajo tudi druge sestavine, kot so tekoča glukoza, uprašena glukoza, stearinska kislino in smukec.

Za zunanji izgled in okus baldrijanove tablete pa uporabijo saharozo, kalcijev karbonat, tragakant in farmacevtski vosek.

Preden se odločite za jemanje baldrijanovih tablet za blažitev svojih težav, se posvetujte s svojim zdravnikom, posebej bodite previdni, če imate kakšno alergijo. Previdni morajo biti tudi sladkorni bolniki, saj tablete baldrijana vsebujejo približno 0,4 grama sladkorja.

Običajni odmerki jemanja baldrijanovih tablet

Otrokom do 12 leta in nosečnicam odsvetujejo jemanje baldrijanovih tablet. Odrasli in mladostniki nad 12 let pa lahko za pomirjanje vzamejo eno tableto trikrat na dan.

Pri nespečnosti vzamemo eno baldrijanovo tableto uro pred spanjem z nekaj tekočine. Dnevno lahko vzamemo največ tri tablete, učinki jemanja pa se pokažejo postopoma, zato moramo baldrijanove tablete jemati neprekinjeno vsaj dva do štiri tedne.

Pozor!

Baldrijanove tablete lahko kupite brez recepta, a če se vaše težave s spanjem ali razdražljivostjo po dveh do štirih tednih rednega jemanja ne izboljšajo ali se mogoče celo poslabšajo, morate seveda obiskati zdravnika.

Viri:

Philip Wilkinson, Ricki Ostrov; Zdravimo se z naravo

Ulrich Strunz, Programi za zaščito celic
Omega3.si/baldrijan

Categories: Aktualno, Vrt, Zanimivo branje

Shranjevanje pridelka

Najbolje je, če pridelke oberemo šele, ko jih želimo pojesti. Pogosto pa imamo naenkrat preveč pridelka, ki je v nevarnosti, da bi postal preveč zrel in tako pobranih pridelkov ne moremo vedno pojesti takoj. V tem primeru upoštevamo pravilne metode shranjevanja in tako upočasnimo neizogibno slabšanje kakovosti pobranih pridelkov. Če pa je pridelek res obilen, obstaja tudi nekaj učinkovitih metod za dolgotrajno shranjevanje.

Zaustavljanje propadanja

Ko smo zelenjavo obrali, začne njena kakovost padati, saj je odrezana od svojega vira hrane in vode in mora zaradi tega začeti uporabljati svoje lastne zaloge. Listi pričnejo veneti, zelenjava izgubi hrustljavost, različni mikroorganizmi pa povzorčijo gnitje rastlinskega tkiva. Proces propadanja lahko upočasnimo z nekaj preprostimi postopki.

  • Preglejmo, ali so pridelki poškodovani. Poškodovane pridelke odstranimo, saj se mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, na poškodovanih mestih hitro pomnožijo in se lahko razširijo tudi na nepoškodovane pridelke.
  • Pridelek ohladimo. Pobran pridelek hranimo pri nizki temperaturi, saj toplota pospešuje gnitje pridelka. Najbolje je, če pridelke obiramo zgodaj zjutraj, ko je še hladno in ker v tem času drži v sebi vlago, nabrano čez noč. Pobran pridelek shranimo v hladnem, temnem prostoru in hranimo čimbolj razprostrto ter ne zlagamo na kup.
  • Omejimo izgubo vode. Ko smo zelenjavo obrali, poskrbimo za čim manjše izgubljanje blage. Še posebej so hitreje prizadete mehke listnate vrtnine, kot sta špinača in zelena solata. Izgubo vode pospešuje vročina, zato je najbolje, če ranljive vrtnine hitro ohladimo. Listnate rastline poškropimo s svežo hladno vodo, da bi tako znova pridobile vlago in se ohladile. Vodo poškropimo nežno, da ne poškodujemo listov. Po ohladitvi vrtnino stresemo ali osušimo odvečno vodo in jo postavimo na hladen prostor. Beluše zavijemo v vlažno kuhinjsko krpo in shranimo v hladilniku.
  • Shranjevanje v hladilniku je primerno za številne vrtnine. Kljub temu paradižnika nikoli ne shranjujmo v hladilniku, saj s tem uničimo njegov okus. Hranimo ga raje v hladnem prostoru ali shrambi. Buče, papriko in kumare hranimo v hladilniku pri temperaturi 3-4ºC dva do tri dni. Previdni moramo biti, da pridelki ne zmrznejo. Pridelke pogosto preverjajmo, saj lahko visoka vlaga spodbudi plesen in gnitje.
  • Korenovke je najbolje pustiti v zemlji, dokler jih ne potrebujemo. Če pa jih moramo pobrati prej, jim zemlje ki se drži korenin ne speremo, dokler jih ne bomo uporabili. Zemlja namreč predstavlja zaščito pred izsušitvijo in nagubanjem.

Vir: Popoln zelenjavni vrt (Marshall Bradley in Courtier)

Dolgotrajno shranjevanje

Vsekakor je bolje uživati čim bolj svežo zelenjavo in sadje, saj takrat vsebuje največ vitaminov in mineralov. Čim dlje časa zelenjava ali sadje stoji, tem manj vitaminov in mineralov vsebuje. Vendar si moramo v zimskih mesecih pomagati prav z ozimnicami. Določeno zelenjavo in sadje lahko zelo dobro skladiščimo, tako da bomo tudi pozimi uživali svežo in okusno. Nekateri pridelki zahtevajo le malo truda za pripravo, da ostanejo v dobrem stanju več tednov, tudi pozimi. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov, kako lahko ohranimo pridelano zelenjavo čez zimo svežo tudi brez kemije. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da morajo biti pridelki, ki jih bomo shranjevali, zdravi in nepoškodovani.

Korenovke

Korenovke (korenje, rdeča pesa, koleraba, repa, pastinak, zelena, črni koren, por) shranjujmo pozimi v hladnem prostoru, v kleteh, garažah, lopah, ki ne zamrzujejo, v zabojih s plastmi vlažne zemlje ali peska. Najbolj primerni so leseni zaboji, ustrezne pa so tudi kartonaste škatle. Poru pred shranjevanjem odstranimo korenine in temnozelene vrhove listov. Korenovk ne shranjujemo poleg zelenjave z močnim vonjem, kot je na primer čebula, saj se navzamejo njenega okusa.

Za shranjevanje korenja je zelo primerna tudi žagovina. Jeseni zrelo korenje izpulimo, odstranimo zelenje. V zaboj ali vrečo nasipamo približno 5 centimetrov debelo plast suhe žagovine. Nanjo naložimo enega poleg drugega korenčke tako, da se med seboj ne dotikajo. Nato nasipamo novo plast žagovine in ponovno naložimo korenje. Postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo posode. Zgornja plast naj bo plast žagovine. Zaboje oziroma vreče s korenjem shranimo v hladnem, temnem prostoru. Tako shranjeno korenje se lahko obdrži tudi več mesecev.

Korenovke pa lahko učinkovito shranimo tudi v zasipnicah, še posebej če moramo shraniti veliko korenovk. Zasipnico zgradimo v neogrevani kleti ali garaži ali pa na zaščitenem mestu na prostem. Začnemo s 15 cm debelo plastjo lahke prsti, peska ali slame, nato na njej zgradimo urejeno skladovnico iz korenovk. Robovi naj se nagibajo, da tvorijo koničast kup visok okoli 75 cm in z enakim premerom. Kup pokrijemo z debelo plastjo slame in nato dodamo še eno 15 cm debelo plast rahlo vlažne zemlje ali peska in jo gladko potolčemo s hrbtno stranjo lopate. Na koncu na vrh kupa v prst dodamo še malo slame za prezračevanje. Korenovke morajo biti hladne, preden jih začnemo kopičiti, zato z gradnjo zasipnice počakajmo do zgodnje zime. Korenovke jemljemo ven ob strani zasipnice, ki jo nato znova zakrijemo.

Zelena solata

Tudi če nimamo tople grede, lahko zeleno solato ohranimo svežo precejšen del zime. Zelo dobro se obnese radič, ki ga presadimo v plastične ali lesene posode do polovice napolnjene z rahlo vlažno zemljo. Jeseni s koreninami vred izpulimo štruce zelene solate. Korenine malo skrajšamo, tako da odrežemo spodnji del s škarjami. Nato štruce zavijemo v časopisni papir, če jih bomo hranili na zelo mrzlem mestu. S tem zavarujemo solato pred mrazom in izgubo vlage. Nato štruce posadimo eno poleg druge v posode. Posode shranimo v hladnem, temnem prostoru. Solata bo ostala dolgo sveža, le zunanji listi bodo malo oveli in sčasoma postali gnili. Ko jih odstranimo, pa pridemo do sveže, zdrave solate.

Krompir

Preden krompir shranimo v velike papirnate vreče, ga dobro posušimo in odstranimo vse poškodovane plodove. Plastične vreče niso primerne za uporabo, saj spodbujajo gnitje. Krompir poberimo na suh dan, tako da ga lahko nekaj ur pustimo na površini, da se posuši, preden ga spravimo v vreče. Vrh polne vreče zaprimo in jih shranimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. Če je krompir izpostavljen svetlobi, gomolji začnejo zeleneti in proizvajajo strupene, grenke alkaloide.

Zelje

Lesene police v hladni temni lopi ali kleti omogočajo zelenjavi dober dotok zraka okoli zelenjave, kar preprečuje gnitje. Zrelo jesensko zelje položimo na police. Pozorni moramo biti, saj včasih začnejo gniti na spodnji strani, kjer se dotikajo police. Tej težavi se izognemo, če jih obesimo v mreže ali star najlon.

Buče

Lesene police v hladni temni lopi ali kleti omogočajo zelenjavi dober dotok zraka okoli zelenjave, kar preprečuje gnitje. Orjaške buče in bučke položimo na police. Pozorni moramo biti, saj včasih začnejo gniti na spodnji strani, kjer se dotikajo police. Tej težavi se izognemo, če jih obesimo v mreže ali star najlon.

Čebula

Pri čebuli, ki jo shranjujemo čez zimo, počakamo, da listje porumeni in se povesi. Takrat jo previdno potegnemo iz zemlje in pustimo, da se pred skladiščenjem temeljito osuši.

Pri skladiščenju pazimo, da je čebula popolnoma osušena in shranjena pri pravi temperaturi.

Suho čebulo z ostanki stebel in listja spletemo v tradicionalne kite in jih nato obesimo na zračno mesto v hladnem prostoru z nizko stopnjo vlage. Lahko pa stebla porežemo in čebule damo v mrežaste vreče, ki jih med vsako čebulo zavozljamo ali jih v enem sloju razprostremo po lesenih gajbicah.

Česen

Če česen poberemo prezgodaj, se lahko pojavi gnitje shranjenih strokov. Zaradi tega je pomembno, da počakamo, da odmre nekaj listja, preden začnemo pobirati česen. Ko glavice sušimo, jih razprostremo v enem sloju. Sušenje traja navadno od 1 do 4 tednov. Ko je česen popolnoma osušen, porežemo listnate konice, da so dolge okoli 12 mm. Če opazimo znake vlage, se glavice še niso posušile v celoti. Tudi korenine prirežemo na dolžino 12,5 mm. Zemljo glavic odstranimo z nežno ščetko. Česen shranimo v košarah, jutastih ali mrežastih vrečah v temnem in suhem prostoru temperaturi od 0 do 4,5ºC in pri nizki temperaturi. Izogibamo se temperaturam od 5,5 do 11ºC, da glavice ne začno kliti.

Suhi česen pa lahko tudi spletemo v tradicionalne kite z ostanki stebel in listja in jih nato obesimo na zračno mesto v hladnem prostoru z nizko stopnjo vlage.

Fižol

Za dalj časa lahko shranimo posušena fižolova zrna. Stroke fižola oberemo in posušimo. Ko so posušeni, izluščimo iz strokov zrna. Preden posušena zrna shranimo, naredimo preizkus, ali so zares posušena. Nekaj posušenih zrn damo v zaprt steklen kozarec in jih pustimo en dan. Če se v kozarcu nabere vlaga, zrna še niso posušena. Posušena zrna hranimo v nepredušno zaprtih kozarcih v hladnem in suhem prostoru.

Hren

Izkopane korenine nekaj dni pustimo, da se osušijo. Nato jih shranimo v hladilnik ali v primerno klet; korenine naribamo ali zmeljemo po potrebi.

Vir: Popoln zelenjavni vrt (Marshall Bradley in Courtier)

Categories: Vrt

Škodljivci

Naravna sredstva za varstvo pred škodljivci

Namen vsakega biotičnega vrtnarja je tudi v težavnih trenutkih ohraniti naravno ekološko ravnovesje med »škodljivimi« in »koristnimi« živimi bitji ali ga spet vzpostaviti. Sredstva proti »škodljivcem« smemo šteti le kot obrambne ukrepe v sili. Zato v naravnem vrtu ne govorimo o zatiranju škodljivcev, temveč o varstvu pred škodljivci.

Categories: Vrt

Brez pesticidov

Koristni nasveti – Naravna gnojila

Prevrelka – tekoče gnojilo

Tako živalska kot rastlinska gnoji­la lahko damo v vodo in jih kot te­koča gnojila uporabljamo neposredno za zalivanje rastlin. To gnojenje s prevrelko je priporočljivo vedno tedaj, kadar želimo pri rastlinah doseči rast­ni sunek. Rastlinam, ki črpajo obilo hranilnih snovi, kot so na primer kapusnice in paradižnik, pridejo taki posebni odmerki med rastno dobo ze­lo prav. Prevrelka na splošno vsebuje dušik in kalij. Uporabljati jo moramo torej zelo previdno, da preprečimo ožig in pretegnjeno rast. Zredčenjem pa si zlahka pripravimo tudi blažje raztopine prevrelk.

Koristni nasveti – mešani posevki

Dobro premišljena pisana mešanica

Na gredi z mešanimi posevki uspevajo hkrati rastline, ki zorijo raz­lično in jih ob različnih časih tudi spravljamo. Imajo pa različne zahteve po hranilnih snoveh, kajti po gredah ne ločimo več močno, srednje in blago izčrpavajočih rastlin. Grmaste širokolistne rastline rastejo zraven visokih oblik, ki silijo bodisi v višino ali globino. Vrtnine s plitkim korenin-jem se izmenjujejo s takšnimi, ki po­ganjajo globoke korenine.

Koristni nasveti – Kompost

V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki, ki smo jih zbrali med letom. Pri tem nastajajo nove hranilne snovi, ki naj »prehranjujejo« vrtno prst. V kompostnem kupu potekajo podobni preobrazbeni procesi kot v talni humusni plasti. Organske snovi se zdrobijo, njihove strukture se razk­lenejo. Začnejo se velikanski preo­brazbeni procesi. Materija potuje sko­zi telesa milijard drobnih živih bitij. Pri tem prevzame njihove oblike in spreminja sestavo svojih snovi. V tleh kot v kompostu nastaja nova prst. V obeh primerih so na delu predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali, zlati skakači, in posebej dežev­niki. Potek tega gomazečega skupinskega dela imenujemo trohnenje.

Razkroj organske gmote na kompost­nem kupu torej ni gnitje. Zato tam tudi ni nobenih gnusnih razkrojnih pojavov, nobenega neprijetnega vonja in nobenih muh.

Categories: Vrt

Vrt

Hiška z zelenjavnim vrtom ter lepo negovano travo, na kateri se brezskrbno igrajo otroci, je za večino slovenskih družin idealna slika harmoničnega družinskega življenja.

Zelenjavni vrt obdelujemo z željo, da pridelamo zdravo hrano zase in za svoje družinske člane. Iz tega razloga je pomembno, da omejimo uporabo sintetičnih kemikalij, kot so pesticidi oz. se uporabi le-teh v celoti odpovemo. S tem se podamo v neoborožen bolj proti škodljivcem, ki nam lahko znatno zmanjšajo pridelek. Takrat pa lahko računamo na izdatno pomoč živali, ki so jim škodljivci priljubljena hrana. Trud je poplačan, ko na svojem vrtu srečamo pikapolonico, ki zoblje listne uši.

Kljub opustitvi sintetičnih gnojil se nam ni treba odpovedati lepemu in bogatemu pridelku. Za gnojenje uporabljamo kompost, hlevski gnoj ter različne doma pripravljene prevretke in čaje. Nekaj receptov najdete na tej strani. Pri svojem vrtnarjenju se poslužujemo odpornejših sort ter uporabljamo pozitivna spoznanja kolobarjenja in mešanih posevkov.

Vabimo vas, da preverite nasvete za tekoči mesec in se lotite naravi in sebi prijazne pridelave hrane.

Brez pesticidov

Škodljivci

Shranjevanje pridelka
Koristni nasveti – Kompost

V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki, ki smo jih zbrali med letom. Pri tem nastajajo nove hranilne snovi, ki naj »prehranjujejo« vrtno prst. V kompostnem kupu potekajo podobni preobrazbeni procesi kot v talni humusni plasti. Organske snovi se zdrobijo, njihove strukture se razk­lenejo. Začnejo se velikanski preo­brazbeni procesi. Materija potuje sko­zi telesa milijard drobnih živih bitij. Pri tem prevzame njihove oblike in spreminja sestavo svojih snovi. V tleh kot v kompostu nastaja nova prst. V obeh primerih so na delu predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali, zlati skakači, in posebej dežev­niki. Potek tega gomazečega skupinskega dela imenujemo trohnenje.

Razkroj organske gmote na kompost­nem kupu torej ni gnitje. Zato tam tudi ni nobenih gnusnih razkrojnih pojavov, nobenega neprijetnega vonja in nobenih muh.

Categories: Vrt