Najbolje je, če pridelke oberemo šele, ko jih želimo pojesti. Pogosto pa imamo naenkrat preveč pridelka, ki je v nevarnosti, da bi postal preveč zrel in tako pobranih pridelkov ne moremo vedno pojesti takoj. V tem primeru upoštevamo pravilne metode shranjevanja in tako upočasnimo neizogibno slabšanje kakovosti pobranih pridelkov. Če pa je pridelek res obilen, obstaja tudi nekaj učinkovitih metod za dolgotrajno shranjevanje.
Zaustavljanje propadanja
Ko smo zelenjavo obrali, začne njena kakovost padati, saj je odrezana od svojega vira hrane in vode in mora zaradi tega začeti uporabljati svoje lastne zaloge. Listi pričnejo veneti, zelenjava izgubi hrustljavost, različni mikroorganizmi pa povzorčijo gnitje rastlinskega tkiva. Proces propadanja lahko upočasnimo z nekaj preprostimi postopki.
- Preglejmo, ali so pridelki poškodovani. Poškodovane pridelke odstranimo, saj se mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, na poškodovanih mestih hitro pomnožijo in se lahko razširijo tudi na nepoškodovane pridelke.
- Pridelek ohladimo. Pobran pridelek hranimo pri nizki temperaturi, saj toplota pospešuje gnitje pridelka. Najbolje je, če pridelke obiramo zgodaj zjutraj, ko je še hladno in ker v tem času drži v sebi vlago, nabrano čez noč. Pobran pridelek shranimo v hladnem, temnem prostoru in hranimo čimbolj razprostrto ter ne zlagamo na kup.
- Omejimo izgubo vode. Ko smo zelenjavo obrali, poskrbimo za čim manjše izgubljanje blage. Še posebej so hitreje prizadete mehke listnate vrtnine, kot sta špinača in zelena solata. Izgubo vode pospešuje vročina, zato je najbolje, če ranljive vrtnine hitro ohladimo. Listnate rastline poškropimo s svežo hladno vodo, da bi tako znova pridobile vlago in se ohladile. Vodo poškropimo nežno, da ne poškodujemo listov. Po ohladitvi vrtnino stresemo ali osušimo odvečno vodo in jo postavimo na hladen prostor. Beluše zavijemo v vlažno kuhinjsko krpo in shranimo v hladilniku.
- Shranjevanje v hladilniku je primerno za številne vrtnine. Kljub temu paradižnika nikoli ne shranjujmo v hladilniku, saj s tem uničimo njegov okus. Hranimo ga raje v hladnem prostoru ali shrambi. Buče, papriko in kumare hranimo v hladilniku pri temperaturi 3-4ºC dva do tri dni. Previdni moramo biti, da pridelki ne zmrznejo. Pridelke pogosto preverjajmo, saj lahko visoka vlaga spodbudi plesen in gnitje.
- Korenovke je najbolje pustiti v zemlji, dokler jih ne potrebujemo. Če pa jih moramo pobrati prej, jim zemlje ki se drži korenin ne speremo, dokler jih ne bomo uporabili. Zemlja namreč predstavlja zaščito pred izsušitvijo in nagubanjem.
Vir: Popoln zelenjavni vrt (Marshall Bradley in Courtier)
Dolgotrajno shranjevanje
Vsekakor je bolje uživati čim bolj svežo zelenjavo in sadje, saj takrat vsebuje največ vitaminov in mineralov. Čim dlje časa zelenjava ali sadje stoji, tem manj vitaminov in mineralov vsebuje. Vendar si moramo v zimskih mesecih pomagati prav z ozimnicami. Določeno zelenjavo in sadje lahko zelo dobro skladiščimo, tako da bomo tudi pozimi uživali svežo in okusno. Nekateri pridelki zahtevajo le malo truda za pripravo, da ostanejo v dobrem stanju več tednov, tudi pozimi. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov, kako lahko ohranimo pridelano zelenjavo čez zimo svežo tudi brez kemije. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da morajo biti pridelki, ki jih bomo shranjevali, zdravi in nepoškodovani.
Korenovke
Korenovke (korenje, rdeča pesa, koleraba, repa, pastinak, zelena, črni koren, por) shranjujmo pozimi v hladnem prostoru, v kleteh, garažah, lopah, ki ne zamrzujejo, v zabojih s plastmi vlažne zemlje ali peska. Najbolj primerni so leseni zaboji, ustrezne pa so tudi kartonaste škatle. Poru pred shranjevanjem odstranimo korenine in temnozelene vrhove listov. Korenovk ne shranjujemo poleg zelenjave z močnim vonjem, kot je na primer čebula, saj se navzamejo njenega okusa.
Za shranjevanje korenja je zelo primerna tudi žagovina. Jeseni zrelo korenje izpulimo, odstranimo zelenje. V zaboj ali vrečo nasipamo približno 5 centimetrov debelo plast suhe žagovine. Nanjo naložimo enega poleg drugega korenčke tako, da se med seboj ne dotikajo. Nato nasipamo novo plast žagovine in ponovno naložimo korenje. Postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo posode. Zgornja plast naj bo plast žagovine. Zaboje oziroma vreče s korenjem shranimo v hladnem, temnem prostoru. Tako shranjeno korenje se lahko obdrži tudi več mesecev.
Korenovke pa lahko učinkovito shranimo tudi v zasipnicah, še posebej če moramo shraniti veliko korenovk. Zasipnico zgradimo v neogrevani kleti ali garaži ali pa na zaščitenem mestu na prostem. Začnemo s 15 cm debelo plastjo lahke prsti, peska ali slame, nato na njej zgradimo urejeno skladovnico iz korenovk. Robovi naj se nagibajo, da tvorijo koničast kup visok okoli 75 cm in z enakim premerom. Kup pokrijemo z debelo plastjo slame in nato dodamo še eno 15 cm debelo plast rahlo vlažne zemlje ali peska in jo gladko potolčemo s hrbtno stranjo lopate. Na koncu na vrh kupa v prst dodamo še malo slame za prezračevanje. Korenovke morajo biti hladne, preden jih začnemo kopičiti, zato z gradnjo zasipnice počakajmo do zgodnje zime. Korenovke jemljemo ven ob strani zasipnice, ki jo nato znova zakrijemo.
Zelena solata
Tudi če nimamo tople grede, lahko zeleno solato ohranimo svežo precejšen del zime. Zelo dobro se obnese radič, ki ga presadimo v plastične ali lesene posode do polovice napolnjene z rahlo vlažno zemljo. Jeseni s koreninami vred izpulimo štruce zelene solate. Korenine malo skrajšamo, tako da odrežemo spodnji del s škarjami. Nato štruce zavijemo v časopisni papir, če jih bomo hranili na zelo mrzlem mestu. S tem zavarujemo solato pred mrazom in izgubo vlage. Nato štruce posadimo eno poleg druge v posode. Posode shranimo v hladnem, temnem prostoru. Solata bo ostala dolgo sveža, le zunanji listi bodo malo oveli in sčasoma postali gnili. Ko jih odstranimo, pa pridemo do sveže, zdrave solate.
Krompir
Preden krompir shranimo v velike papirnate vreče, ga dobro posušimo in odstranimo vse poškodovane plodove. Plastične vreče niso primerne za uporabo, saj spodbujajo gnitje. Krompir poberimo na suh dan, tako da ga lahko nekaj ur pustimo na površini, da se posuši, preden ga spravimo v vreče. Vrh polne vreče zaprimo in jih shranimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. Če je krompir izpostavljen svetlobi, gomolji začnejo zeleneti in proizvajajo strupene, grenke alkaloide.
Zelje
Lesene police v hladni temni lopi ali kleti omogočajo zelenjavi dober dotok zraka okoli zelenjave, kar preprečuje gnitje. Zrelo jesensko zelje položimo na police. Pozorni moramo biti, saj včasih začnejo gniti na spodnji strani, kjer se dotikajo police. Tej težavi se izognemo, če jih obesimo v mreže ali star najlon.
Buče
Lesene police v hladni temni lopi ali kleti omogočajo zelenjavi dober dotok zraka okoli zelenjave, kar preprečuje gnitje. Orjaške buče in bučke položimo na police. Pozorni moramo biti, saj včasih začnejo gniti na spodnji strani, kjer se dotikajo police. Tej težavi se izognemo, če jih obesimo v mreže ali star najlon.
Čebula
Pri čebuli, ki jo shranjujemo čez zimo, počakamo, da listje porumeni in se povesi. Takrat jo previdno potegnemo iz zemlje in pustimo, da se pred skladiščenjem temeljito osuši.
Pri skladiščenju pazimo, da je čebula popolnoma osušena in shranjena pri pravi temperaturi.
Suho čebulo z ostanki stebel in listja spletemo v tradicionalne kite in jih nato obesimo na zračno mesto v hladnem prostoru z nizko stopnjo vlage. Lahko pa stebla porežemo in čebule damo v mrežaste vreče, ki jih med vsako čebulo zavozljamo ali jih v enem sloju razprostremo po lesenih gajbicah.
Česen
Če česen poberemo prezgodaj, se lahko pojavi gnitje shranjenih strokov. Zaradi tega je pomembno, da počakamo, da odmre nekaj listja, preden začnemo pobirati česen. Ko glavice sušimo, jih razprostremo v enem sloju. Sušenje traja navadno od 1 do 4 tednov. Ko je česen popolnoma osušen, porežemo listnate konice, da so dolge okoli 12 mm. Če opazimo znake vlage, se glavice še niso posušile v celoti. Tudi korenine prirežemo na dolžino 12,5 mm. Zemljo glavic odstranimo z nežno ščetko. Česen shranimo v košarah, jutastih ali mrežastih vrečah v temnem in suhem prostoru temperaturi od 0 do 4,5ºC in pri nizki temperaturi. Izogibamo se temperaturam od 5,5 do 11ºC, da glavice ne začno kliti.
Suhi česen pa lahko tudi spletemo v tradicionalne kite z ostanki stebel in listja in jih nato obesimo na zračno mesto v hladnem prostoru z nizko stopnjo vlage.
Fižol
Za dalj časa lahko shranimo posušena fižolova zrna. Stroke fižola oberemo in posušimo. Ko so posušeni, izluščimo iz strokov zrna. Preden posušena zrna shranimo, naredimo preizkus, ali so zares posušena. Nekaj posušenih zrn damo v zaprt steklen kozarec in jih pustimo en dan. Če se v kozarcu nabere vlaga, zrna še niso posušena. Posušena zrna hranimo v nepredušno zaprtih kozarcih v hladnem in suhem prostoru.
Hren
Izkopane korenine nekaj dni pustimo, da se osušijo. Nato jih shranimo v hladilnik ali v primerno klet; korenine naribamo ali zmeljemo po potrebi.
Vir: Popoln zelenjavni vrt (Marshall Bradley in Courtier)
Šumenje v ušesih ali tinitus, je lahko zelo neprijetno, ki nam lahko zelo poslabša kvaliteto življenja. Šumenje v ušesih in vrtoglavica, je lahko posledica stresa, vnetja ušes ali celo previsokega krvnega pritiska.
Avtomatski namakalni sistemi omogočajo namakanje raznovrstnih površin (kmetijstvo, rastlinjaki, ipd…) v času, ko ob površinah nismo prisotni. Avtomatizacija namakanja pomeni inštalacijo posebnih baterij za vsak sektor namakanja, hkrati pa avtomatski namakalni sistemi poskrbijo za to, da se sami izklopijo, ko površine zajame dež oz., ko ima zemlja dovolj vlage. Zato imajo avtomatski namakalni sistemi senzorje.
Namakanje z razpršilci je najbolj primerno za zalivanje in namakanje ter oroševanje kmetijskih površin. Razpršilci pa lahko delujejo tako, da ves čas pršijo v isto smer ali pa razpršujejo tako, da smer pršenja spreminjajo.
Rolomat je vrsta namakalnega sistema, ki se uporablja v kmetijstvu. Deluje pa tako, da se voda na kmetijske površine dodaja preko cevi, ki se preko roloja zavija nazaj v kolut. Izbira ustreznega modela rolomata je odvisna od dimenzije kmetijskih površin.
Kapljični namakalni sistemi prinašajo to prednost, da prihranijo bistveno več vode od klasičnih načinov namakanja, ker vodo dodajamo rastlinam, povrtninam in sadju takrat, ko jo le te potrebujejo.
Namakalni sistemi za lončnice delujejo preko mikro kapilarnega sistema. Vsak lonček ima v tem primeru napeljano mikro namakalno sistem, ki skrbi za dovajanje vlage vsaki lončnici posebej.
učinka nam omogočajo tudi miren in bolj kakovosten spanec.